ponedeljek, 7. september 2026

Iskanje zločinov v filateliji

CSI Filatelija: Ko stara znamka postane prizorišče zločina

Misel na to temo se mi je utrnila ob branju prispevka o spektrofotometrih v Računalniških novicah. Beseda 'spekter' me je takoj spomnila na znanstvene raziskave o uporabi spektrografije pri analizi poštnih znamk. Če se bo po branju tega prispevka vsaj eden izmed vas iz navadnega zbiralca prelevil v forenzičnega raziskovalca, bo namen dosežen.

Zbiranje znamk že dolgo ni več le vlaganje papirčkov v albume. V svetu, kjer dosegajo posamezni kosi vrtoglave zneske, ustvarjajo vrhunski ponarejevalci prave umetnine prevare. Dodajajo redke pretiske, menjajo lepilo, "operirajo" zobce in umetno starajo papir.

Človeško oko je mogoče prevarati. Molekularnega prstnega odtisa pa ne.

Črno črnilo na 100 let stari znamki in črno črnilo, natisnjeno včeraj z laserskim tiskalnikom, sta na prvi pogled povsem enaka. Povečevalno steklo in pinceta danes nista več dovolj – na vrsto prihajajo naprave, kot so FT-IR spektrometri in visokonatančni kolorimetri.

Kaj boste izvedeli v celotnem članku?

  • Kako sodobna znanost bere "molekularni prstni odtis" papirja in črnila.
  • Kako deluje "estetska kirurgija" manjkajočih zobcev.
  • Kaj je kemični "botoks" (beljenje) in zakaj uniči znamko.
  • 7 klasičnih pasti, v katere se ujamejo zbiratelji (od lažnih žigov do umetnega lepila).

Postanite detektiv, ne le zbiralec. Ne vprašajte se le, koliko je znamka vredna, ampak kako znanstveno dokazati, da je pristna.

Preberite celoten članek na našem portalu in odkrijte, kako visoka tehnologija razkrinkava genialne prevare! »

Če boste ta prispevek prebrali po 10. septembru 2026, potem ste zamudili zoom konferenco
BESG Hosts – ‘Richard Judge – Recent applications of Spectroscopy in Philately

ponedeljek, 24. avgust 2026

Analiza Kandlerjevega razmišljanja o imenu Pirana

Kandler se v knjigi Pirano - Memorie storice najprej loti iskanja izvora imena Pirano (Pyrrhanum) in pri tem uporablja strogo zgodovinsko in jezikovno logiko:

1. Odsotnost antičnih dokazov Začne z dejstvom: "Noben napis iz rimske ali starokrščanske dobe ne nosi imena Piran..." S tem takoj izključi, da bi šlo za pomembnejšo antično naselbino, katere ime bi bilo vklesano v kamen.

2. Grški izvor in suženjsko ime Ugotavlja, da se je ime pisalo kot PYRRHANVM (ohranjeno v cerkvenem in pogovornem jeziku), kar kaže na grški izvor (origine grecanica). Konkretno ga povezuje z imenom Pyrrha, ki je bilo pogosto suženjsko ime (cognome servile).

3. Zavrnitev teorije o posesti (predium) Tu sledi najbolj zanimiv logičen sklep. V rimskem času so se posesti (latinsko praedium) in kmetijska območja (agri colonici) zelo pogosto poimenovali s končnico -anum (dodano imenu lastnika – npr. Aurelianum je posest Aurelija, Koper se je imenoval Justinopolis po cesarju, a podeželske vile so imele končnico -anum).

Na prvi pogled bi torej Pyrrhanum lahko pomenilo "Pirina posest". A Kandler to ostro in logično zavrne:

  • Ker je Pyrrha suženjsko ime, je absolutno nemogoče (non può ammettersi assolutamente), da bi sužnja dobila v last posest ali zemljišče (sorte o predio).

  • Posesti so dobivale imena izključno po plemiških oziroma rodovnih imenih (nomi gentilizi), med katere suženjsko ime Pyrrha zagotovo ne spada.

Kaj nam to pove? Kandlerjeva analiza nam slika Piran, ki v antiki ni bil blesteča plemiška posest ali pomembno središče z velikim svetilnikom, temveč naselbina mnogo skromnejšega, morda celo "suženjskega" izvora, ki se je šele kasneje razvila v vojaški castrum.

Prav to spoznanje pa naredi piransko zgodbo še toliko bolj osupljivo: naselje brez zvenečega plemiškega in rimskega pedigreja se je z lastno iznajdljivostjo do leta 1186 otreslo fevdalnih okovov in postalo prva svobodna in pravno urejena komuna v vsej Istri.

Zgodbo bomo nadaljevali 23. septembra 2026.


nedelja, 23. avgust 2026

Umetna inteligenca v filateliji: Bodo analogni sodniki postali odveč?

Kako sem "soočenje" umetne inteligence in filatelističnega znanja prelil na papir Hočeš nočeš, umetna inteligenca trka tudi na vrata filatelije. Nedavno se je v eni izmed specializiranih skupin pojavil poziv k preizkusu orodja ExhibitGrader – algoritma, ki obljublja objektivno oceno eksponatov po mednarodnih pravilih. Nekateri se ga otepajo, sam pa pravim: zakaj ga ne bi izzvali? V novem zapisu razmišljam o tem, kje poteka meja med tehnično popolnostjo, ki jo lahko izračuna stroj, in tistim neotipljivim arhivskim trudom ter zgodovinskim kontekstom, ki ga lahko prepozna le izkušeno oko človeškega sodnika. Vabljeni k branju in debati!
Izjava o omejitvi odgovornosti. To sliko je ustvarila umetna inteligenca. Ne izgubljajte časa z iskanjem znamke na poštah in internetu. Povrh vsega pošta 6322 in vse pošte v Sloveniji so bile tega dne zaprte.Sobota je bila. Preberite celotni članek in oglejte si slikovno gradivo na portalu hippokampos.org

ponedeljek, 3. avgust 2026

Popolna krajevna skladnost: Zakaj bi bil žig pošte 6311 Izola/Isola absolutni zmagovalec

V prejšnji objavi smo analizirali simulacijo priložnostnega žiga prvega dne za glavno pošto 6310 Izola/Isola ob izidu znamke Euromed (mozaiki). Čeprav je ta rešitev strokovno povsem korektna in sprejeta, se pravi maksimafilatelisti vedno sprašujemo: se da iti še bližje? Odgovor je absolutni da. Pripravili smo alternativno simulacijo žiga z dvema ključnima spremembama: Uporabili smo poštni urad 6311 IZOLA/ISOLA: Ta pošta je fizično in geografsko najbližje sami lokaciji odkritja mozaika. V tekmovalni maksimafilateliji pravilo "najbližje pošte" prinaša najvišje ocene za krajevno skladnost. Odstranili smo napis "PRVI DAN": S tem žig izgubi status uradnega FDC žiga in postane popolnoma lokaliziran (priložnostni ali celo dnevni) žig, ki ciljno potrjuje prisotnost na točni lokaciji dogodka. Takšna maksimum karta ne bi bila le vizualno harmonična (znamka z detajlom in razglednica s širšim kontekstom restavratorskih del), temveč bi s pošto 6311 dosegla 100 % topografsko natančnost. Oglejte si spodnjo simulacijo in presodite sami!
Preberite celotni članek in oglejte si slikovno gradivo na portalu hippokampos.org

ponedeljek, 27. julij 2026

Podarim-dobim: Od smučarske solidarnosti do vseslovenske evforije in redkega filatelističnega bisera

V zimski sezoni 1984/1985 se je rodila akcija Podarim-dobim, ki je z nepozabnim Riflejem in njegovim oranžnim šalom združila Slovenijo v smučarski evforiji. Preberite več o bazenih srečk, mrzličnem iskanju dobitkov v Delu in skritem poštno-zgodovinskem zakladu – redki celini Pošte Slovenije iz sezone 96/97, ki jo v obeh različicah ("potovano" in čisto) ponosno hranim v svoji zbirki.
Preberite celotni članek in oglejte si slikovno gradivo na portalu hippokampos.org

nedelja, 26. julij 2026

Mozaiki iz San Simona: Euromed izdaja in izzivi maksimafilije

Po napovedi nove znamke z motivom antičnega mozaika iz San Simona se obeta sodelovanje na tekmovanju za najlepšo znamko združenja Euromed Postal. Vendar pa nova izdaja odpira znano filatelistično vprašanje: kako uskladiti oblikovalsko vizijo priložnostnega žiga s strogimi pravili maksimafilije? Preberite več o analizi te maksimum karte in o tem, kako z lastnimi žigi premostiti neusklajenosti med znamko, razglednico in žigom.
Preberite celotni članek in oglejte si slikovno gradivo na portalu hippokampos.org

60 let Akvarija Piran in modra rakovica na novi maksimum karti

Sprememba načrtov je rodila novo filatelistično izdajo! Ob 60-letnici Akvarija Piran smo spomladansko in jesensko izdajo združili v edinstven projekt. Na novi osebni znamki in razglednici predstavljamo modro rakovico – invazivno vrsto Sredozemlja, ki povzroča nemalo preglavic ribičem, a ponuja kulinarični potencial. Preberite več o nastanku te maksimum karte in njeni filatelistični vrednosti.
Preberite celotni članek in oglejte si slikovno gradivo na portalu hippokampos.org